Danes smo bili bolj “lokalni”, to pomeni, da smo se zadrževali okoli doma v krogu 500m. Kljub temu, da so bili na nebu edini oblački izpušni plini letal, smo dopoldne izdelovali bivake. Za vsak slučaj, nikoli ne veš, kdaj na Notranjskem udari voda in moraš kakšen dan bivakirat, ker te voda odreže od civilizacije. Tukaj pravijo: “vode je veliko, ali pa je ni.” Skratka, izdelali smo tri bivake. Enega v IKEA stilu (podnice pred vhodom), drugi je bil bolj priložnostni-montažni (samo streha med dvema skalama) in tretji tipični slovenski – z ograjo, kot da bo tukaj v tem pragozdu kdo prišel na obisk. Mogoče Bear Grylls ali Grizli Adams, da podasta oceno. Igrali smo tudi baseball. Luka je dosegel home run*, ampak ostaja z nami:-)

Kosilo ni sovpadalo s preživetjem v gozdu, kajti jedli smo zelo dobro govedino v omaki, torej si drevesni črvi lahko za kakšen dan oddahnejo. Sledil je počitek. Popoldne nas je Samo malce animiral z družabnimi igrami in nas podučil o gravitaciji. Poizkusili smo se v horizontalnih rotacijah po bregu navzdol. Streljali smo tudi z lokom, učitelj Damjan je zadel bulls eye**, zatorej je jutri za kosilo kitajska specialiteta.

Popoldne smo zaključili ob ognju. Vsi smo dišali po dimljenih klobasah, tako da vonj mlečnega riža ni bil nič kaj mlečen.

V večernem sprehodu smo iskali, kam se bo skrilo sonce. Morda pod Veliki naravni most reke Rak. Noben si ni upal pogledati na ono stran, morda jutri.

*   dosežena točka, pri kateri odbijalec s kijem zadene žogo tako močno, da ta poleti izven igralnega polja
** zadetek v sredino

Vstajanje- naporno, zajtrk- prijetno, pohod- naporno, kosilo-prijetno… če povzamemo današnji dan, bi lahko rekli prijetno s koristnim. Zjutraj še nismo vedeli, da bomo corn flex z jogurtom ter marmelado s kruhom do dobra izkoristili in to prav vsako kalorijo, ki smo jo dobili. Bi bilo dobro, da bi bilo jezera več, ker bi potem prej prišli do njega, ker že pot do razgledne točke se je vlekla…mislim, da nobenega ni imelo, da bi se vrgel noter. Lahko bi bil Samo tako prijazen, da nas bi peljal po  bližnjici, glede na to da vse reke na Notranjskem se nekje pojavijo, malo tečejo in nato po nekakšni podzemni bližnjici spet na plano nekje drugje. Za nas danes bližnjic ni bilo. Je pa zato kosilo izginilo kot reka ponikalnica. Pa ni čudno, saj so bili goveja juha, pečen krompir in piščanec pravi zaklad za prazne podzemne jame imenovane želodci. Po kosilo pa smo bili deležni tudi sladice. Pripravili so jo učitelji. Rekli so ji: počitek, 45min kalorij:-)

Popoldne smo pričeli z razvijanjem čutov. Najprej smo na odmor poslali oči. pot skozi gozd smo iskali s pomočjo vrvice. Prisluhnili smo zvokom iz gozda. morda je bilo slišati tudi medveda, ki jih tukaj okoli ni malo. Popoldanska malica je bila v obliki gozdnega piknika: čemažev namaz, oreščki in suho sadje. Sami gurmanski užitki, ki jih ne bi bili “fauš” tudi medvedu. Zato smo se v večernih urah najpogumnejši odpravili na medvedje krmišče. Nastavili smo mu ostanke naše večerje (jih ni bilo veliko, še sreča da imamo zelo izbirčne sostanovalce iz druge OŠ, ki ne vedo, kaj je dobra hrana) in nastavili kamero, ki beleži gibanje. Do četrtka bomo morali čakati na posnetke. Učiteljica Mija je povedala, da nas morda medved že kje opazuje, ampak je tako plah, da si ne upa blizu. Bomo videli. Veselimo se kaj bo prinesel jutrišnji dan. Čao mami in ati.

V torek, 20.4.2015 so imeli 7. in 8. razredi tehnični dan. Razdeljeni so bili v dve skupini. Prva skupina je delala v delavnici iz lesa. Druga skupina je bila v gospodinjski učilnici, kjer so pekli piškote. Dan nam je zelo hitro minil!

več…

Regijsko tekmovanje v nogometu je potekalo na naši šoli. Udeležile so se ga šole iz Radovljice, Kranja, Jesenic in domačini iz Škofje Loke. Učenci so pokazali veliko mero nogometnega znanja in fair playa, obnašanje vseh ekip je bilo zelo športno. Najboljši so bili Kranjčani, naši učenci pa so po zanimivem streljanju kazenskih strelov z Jeseničani osvojili 4. mesto. Šolo so zastopali: Žiga K., Nastja Š., Matej Š., Matej T. in Jernej O.

Učitelj športa: Andraž Jekovec