Dolga vožnja se je pričela že zelo zgodaj. Ob 5:00 pred šolo. Prav zanimivo, da so učenci tokrat prišli dve uri bolj zgodaj, pred šolo in veliko bolj nasmejani kot na običajni dan. Seveda, tokrat se je šlo na jadranje. Pot nas je vodila preko meje, po avtobanu, kakor avtocesti pravijo Hrvati do mesta Pula. Brez GPSa smo se malo zgubili, ampak samo za kakšno navtično miljo, kar predstavlja približno 1,8km. Torej ne veliko.
V marini nas je pričakala jadrnica z imenom Lara R. Dolga 15 metrov, standardne širine. Za naše karakterje ravno pravšnja. Morda, se zgodi, da jo še malo razširimo. Hitro smo se razpakirali, razdelili kabine v velikosti šibičnih škatelj in že je sledil Klemnov zelo pogosti današnji stavek:”Kdaj gremo?” In res smo šli čez kakšni dve uri. Odpravili smo se proti enem izmed zalivčkom. Kaj hitro je Zdravc pokazal tango ples z jadrnico, predvsem tisto zadnjo sliko, ko plesalko nagne globoko proti tlom. Preživeli, ostali suhi in z novo izkušnjo.
Sledilo je skupinsko sidranje in kosilo. Naša jadrnica je dobila naziv generalova barka, predvsem zaradi Uršinih “filanih” paprik. Kljub temu, da na vseh barkah plapola hrvaška zastava, je bila faušija prav slovenska. kosilo je dalo dovolj energije za popoldansko SUPanje, čolnarjenje in plavanje. Nebi na dolgo opisovali, ker slike povedo vse. Po plovbi v marino, nas je pričakal še piknik. Mizica pripravi se, tokrat ni ubogala, ampak, če si lačen po napornem dnevu, si večerje ni težko narediti. Morski pozdrav.
