21. aprila 2021 je v organizaciji Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) potekal 31. nacionalni Otroški parlament, prvič preko spletne aplikacije ZOOM. Tema je bila Moja poklicna prihodnost v povezavi z epidemijo koronavirusa.
Na dogodku je sodelovalo preko 130 učencev, skupaj z mentorji in ostalimi gosti je bilo sodelujočih več kot 200. Delovno predsedstvo Otroškega parlamenta v sestavi predsednik Jure Šimonka, član Primož Oberč ter članica Vida Volk je zasedanje vodilo iz velike dvorane v pritličju Tomšičeve 5 (stavba Državnega zbora RS). Mlade parlamentarce so nagovorili predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, predsednik Državnega zbora RS Igor Zorčič in predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik.
Na letošnjem državnem otroškem parlamentu je svoje sodelovanje devetošolka Rebeka Štrukelj strnila v naslednjih mislih:
»Meni je bil parlament zelo všeč. Parlament ni samo, da se počutiš nekaj več, ampak predvsem to, da ti ljudje zaupajo in poslušajo tvoje mnenje. Je dobra izkušnja za naprej, ker veš, da si naredil zelo velik korak v življenju. Veš, da se sam odločaš v življenju, in ko si enkrat star petnajst, šestnajst let, si precej bolj odgovoren za svoja dejanja. Veliko ljudi se tega ne zaveda. Upam pa, da se vsaj ti, da nisi sam na svetu, ampak imaš ljudi, ki te imajo radi, te spoštujejo in si jim pomemben.
Vse skupaj je bila zelo prijetna izkušnja, ker spoznaš, da nisi sam proti Covid-19, ampak, da moraš misliti tudi na druge ljudi. Npr. da se sam spomniš dati masko gor, ker ne nosimo maske le zaradi sebe, ampak da zaščitimo ljudi okoli sebe. Če tega še nisi storil, je sedaj čas, da ustavimo virus. Verjetno virus nikoli ne bo izginil, ampak zato smo pa ti, jaz in drugi ljudje, ki nosimo maske in ščitimo starejše ljudi pred virusom. Stopimo skupaj, ker smo močnejši. Noben od nas ni nepomemben, ampak smo vsi v tej situaciji. Nasmeh na obraz lahko nekomu polepša dan ali kaka lepa beseda … Če boš to storil, si meni ali nekomu drugemu polepšal dan …
Covid-19 nas je res vse zelo spremenil fizično in čustveno. Tudi mene. Dobra stvar je, da sem samostojna in bolj samozavestna pri svojem delu. Mene je iskreno zelo strah, ali mi bo kdo umrl. Ampak me žene naprej to, da imam ljudi, ki me imajo radi. Meni je epidemija zdi kot nek nov izziv, ki ga moramo dati vsi skupaj skozi, in vsi lahko prispevamo k temu, da bomo virus čim prej premagali. Vsem skupaj želim, da smo zdravi in pozitivno gledamo naprej.
Rada bi se zahvalila učiteljicama, ki sta me spremljali in me spodbujali, da se oglasim in da smo tudi učenci, ki obiskujemo šole s prilagojenim programom, pomembni na tem svetu. Zelo veliko mi pomeni, da obiskujem šolo in so okoli mene ljudje, ki me imajo radi. Zahvalila bi se spodbudi razredničarke, da sem se odločila, da sem šla na državni otroški parlament. Velikokrat mi je povedala, da sem super. In tudi, ker mi je zaupala računalnik. Zaupanje odrasle osebe je pomembno. Vem, da me učitelji podpirate. Če ne drugače, to pokažete na nasmehu.«
Rebeka Štrukelj, 9.a
