Rdeča nit 4. dne je ADRENALIIIIIIIN. Manjka samo še naslov v Slovenskih novicah: »Učenci OŠ Jela Janežiča iz Notranjske pregnali vse medvede.«

Jutro smo pričeli z iskanjem sonca. Se še spomnite? Včeraj smo rekli, da se je skrilo v luknjo Velikega naravnega mostu. In res! Danes je prišlo ven na drugem koncu, kar je čisto nekaj običajnega za kras. Od vseh lepot čisto zaprepadeni je dopoldanski sprehod minil, kot bi trenil. Trkali smo tudi na vrata lovskega doma, vendar nam nihče ni odprl. Na vratih je pisalo: NE STOJ DOLGO PRED VRATI IN ČAKAJ, DA BO KDO PRIŠEL, KER TUDI TEBE ZDAJ NI DOMA. Sicer pa komu bi se ljubilo poslušati lovske zgodbice o pogumnih možeh Javornikov, ki se branijo pred krvosesnimi podlasicami žepne velikosti. Še posebno, ker nas čaka …….. pavza……… (ustvarjamo napetost) plezanje in zip line. Ko si pod vznožjem strašne stene, človeka kar zmrazi. Skoraj nič naravnih oprimkov, 73 stopinjski previs, nepredvidljiv apnenec, bleščanje sonca, …ja, nadčloveške sposobnosti so bile potrebne, da smo steno skoraj vsi osvojili. Problem je nastal, ker je nismo imeli po kom imenovati. Lahko bi ji rekli PP-jeva smer- pravi profesionalci. Za spust smo si izbrali, kot je za kras značilno, bližnjico. Zapri oči in skoči: zip line.

Za kosilo niso bila bikova očesa, ampak korenčkova juha, polpeti in pire. Tudi dobro in okusno. Malo pavze za zaspance in sledilo je veslanje. Kanuji nabrušeni, vesla ogreta, veslači pa…olimpijsko razpoloženi. Po parih podrtih rekordih na kratke proge in po vznemirjenih metrskih ščukah, ki baje plavajo po reki Rak, smo prizorišče zapustili. Zaradi glisiranja smo na brežinah naredili več erozije kot poplave v zadnjih letih. Na tiho smo odnesli kanuje in odšli na večerjo. Fižolova juha, primerna hrana za skupne spalnice in carski praženec s sladkorjem za večerni ples. Bil je lep večer, ki se ga bomo spominjali v tednih, ko pridemo domov…opis? Vse pa ni za starše…pss, pridite na pogovorne ure, bo Urša vse povedala:-)

(Skupno 31 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost