Prejšnji teden je od ponedeljka do petka v dveh skupinah potekalo vseživljenjsko učenje v Strunjanu. V spodnjem zapisu smo strnili nekaj vtisov:

V zgodnjih jutranjih urah smo se na glavni avtobusni postaji v Škofji Loki zbrali in se novi preizkušnji samostojnosti naproti odpeljali. Ker smo si bili enotni, da je vse lepše, če si sit, smo vse tri dni dolge nakupovalne sezname pisali in v trgovini nakupovali. Večinoma nam je dobro šlo, včasih pa smo se tudi malo zmotili in npr. namesto Sosedovega hlebca le majhno Sosedovo pecivo za deset oseb naročili. Po obrokih smo se kar malo čudili, kam so nam pomivalni stroj skrili. A kljub temu smo vso posodo pomili, le veliko detergenta smo porabili.

Kljub temu, da smo Avditorij preimenovali v oratorij in laboratorij, do Portoroža peš smo prišli in si ga s sladoledom v želodcih ogledali. Ker videli smo, da plaža lepša je v Strunjanu, sreče nismo preizkušali še v Piranu. Morje imelo je 26 stopinj, tako da smo se lahko dolgo namakali brez ozeblin. Da nam dolgčas ne bi bilo, kupili smo še žogo za v vodo. Čeprav smo jo natančno lovili, smo vse ribe preplašili. No, vsaj rekli smo tako, ker sreče pri ribolovu ni bilo.

Zadnji dan v Krajinskem parku Strunjan po naključju Center za obiskovalce smo odkrili in tam kar nekaj novih informacij pridobili. Popoldne na kalamare smo odšli, potem pa natančno apartma pospravili. Ker upali smo, da na Primorskem korak pred nami so, brezžično tehniko sesanja smo preizkusili, a na koncu vseeno ugotovili, da bomo vtičnico uporabili.

Tudi na razglednice nismo pozabili, ne vemo pa, kdaj jih boste dobili. Zato že sedaj povemo, da imeli smo se zelo lepo, upamo, da bo tudi naslednje leto tako.